SVETI JOŽEF, JEZUSOV OČE
Sveti
Jožef, ljudje iz Nazareta so imenovali Jezusa tvojega sina. In tudi
Marija mu je nekega dne rekla v templju: »Tvoj oče in jaz sva te s
tesnobo iskala.« (Lk 2,48). Hkrati si tudi vedel, kako človeško starševstvo
presega telesno združenja zakoncev in postal si resnično človeški oče
Božjemu Sinu.
V mesecih pred njegovim rojstvom si v duhovnem, a pristnem očetovskem
odnosu do otroka stal Mariji ob strani. Bil si ji trajna opora, topla
navzočnost, bližina ljubezni. Bog te je izbral, ker je vedel, kako
potrebna je bila ta nežnost za Marijo, način, s katerim si ji znal
govoriti, z njo živeti, ji vlivati poguma pri njenih naporih ali slabem
počutju: vse to je prispevalo k oblikovanju človeškega značaja njenega
Sina. Za Marijo si bil opora, na kateri je temeljila njena nežna ljubezen
in si lahko brez domišljanja rekel, da je bil Jezus v nekem smislu
duhovno oblikovan v njej tudi po tvoji podobi.
Tvoje očetovstvo
se je posebej izražalo pri Jezusovi vzgoji. Ko je bil otrok, si ga
poučeval v vseh tistih stvareh, ki se jih naučimo
od svojega očeta. Uvajal si ga v življenje. Pod tvojim vplivom se je
njegov duh odpiral, skupaj s teboj občudoval lilije na polju, ptice
pod nebom, vinograde, žitna polja. S teboj je vase vsrkaval ves svet,
neizmernost človeštva. Tedaj se z njim – ne da bi vedel – pripravljal
najlepše strani evangelija!
Sveti Jožef,
nauči nas ljubiti otroke, kakor si ti znal ljubiti Jezusa, jim prek
naše ljubezni prinašati vero, čistost, vdanost, spoštovanje
do vsega lepega; jim prinašati pogled na svet, ki jih bo spodbudil,
da bodo sledili Jezusu na odgovorni poti njihovega življenja. Amen.
