|  |  | 
      
   
 
  
 Kralja, ki prihaja, pridite,
            molimo!
  Kralja, ki prihaja, pridite,
            molimo! 
 Veseli se, sionska hči, in raduj se, hči jeruzalemska, glej,
  Gospod bo prišel in tisti dan bo velika luč in gore bodo
  sladkost rosile in griči bodo cedili mleko in med, ker bo
  prišel veliki prerok in On bo prenovil Jeruzalem.
 
  Kralja, ki
  prihaja, pridite, molimo! 
 Glej, prišel bo Bog in človek
            iz Davidove hiše, da sede na
  prestol: in naše srce se bo radovalo.
  Kralja, ki
  prihaja, pridite, molimo! 
 Glej, prišel bo Gospod, naš zavetniik, Sveti Izraelov, s
  kraljevo krono na glavi, in gospodoval bo od morja do
  morja in od reke pa do kraja vesoljne zemlje.
 
  Kralja,
  ki prihaja, pridite, molimo! 
 Glej, Gospod se bo prikazal in
            ne bo nas varal: če bo
  odlašal, čakaj, ker prišel bo in se ne bo zakasnil.
  Kralja,
      ki prihaja, pridite, molimo! Prišel bo Gospod kakor dež pada
            na runo; in v njegovih
  dneh bo izšla pravica in miru obilnost; in molili ga bodo
  vsi kralji zemlje, vsa ljudstva mu bodo služila.
  Kralja,
        ki prihaja, pridite, molimo! 
 Rodilo se nam bo Dete, močni
            Bog ime bo njegovo, sedel
  bo na prestolu Davida očeta in gospodoval bo: njegova
  oblast bo na njegovi rami.
  Kralja,
        ki prihaja, pridite, molimo! 
 Betlehem, mesto najvišjega Boga, iz tebe bo izšel vladar
  Izraelov in njegov izhod bo kot ob prvih dneh večnosti in
  poveličan bo sredi vesoljne zemlje in mir bo na naši
  zemlji, ko bo prihajal.
 
  Kralja,
        ki prihaja, pridite, molimo! 
 Kralja, ki prihaja,
  Pridite, molimo! |  |  
       
 
 Veselite se nebesa in raduj se zemlja •pojte, gore, hvalo Gospodu.
 
  Naj prekipevajo gore v
      radosti • 
  in griči v pravičnosti. 
 Zakaj naš Gaspod bo prišel •
 in se usmilil svojih ubogih.
 
  Rosite nebesa od zgoraj
      in oblaki dežite Pravičnega; • 
  odpri se zemlja in daj
      nam Zveličarja. 
 Gospod, nas se spomni •
 in obišči nas s svojim odrešenjem,
 
  Pokaži nam, Gospod, svoje
      usmiljenje • 
  in daj nam svoje zveličanje. 
 Pošlji, Gospod, Jagnje, ki bo vladalo zemljo •
 od skalne puščave do Sionske, gore.
 
  Pridi nas rešit, Gospod,
      Bog močni • 
  pokaži nam svoje obličje
      in rešeni bomo. 
 Pridi, Gospod, obišči nas v miru •
 da se bomo tebe s popolnim srcem radovali.
 
  Da spoznamo, Gospod, tvojo
      pot na zemlji, • 
  v vseh narodih tvoje rešenje. 
 Vzdigni se, Gospod, v svoji moči •
 in pridi nas odrešit.
 
  Pridi, Gospod, in nikar
      se ne mudi; • 
  razveži grešne vezi svojega
      ljudstva. 
 Predri nebesa in pridi, •
 pred tvojim obličjem naj se gore stopijo.
 
  Pridi in pokaži nam, Gospod,
      svoje obličje, • 
  ki vladaš nad kerubi. 
 Slava Očetu in Sinu •
 in Svetemu Duhu,
 
  Kakor je bilo v začetku,
      tako zdaj in vselej • 
  in vekomaj. Amen. 
 
 (Sledi glavna mašna prošnja)
 |  |  | 
  
    |  |  |    
 
 Glasovi angelski z višinodmevajo v temo sveta
 predrami se, Adamov sin,
 glej, Kristus v žaru bliža se!
 
  Kot
        jagnje nežno in krotko 
  prihaja reševat nas spon: 
  v solzah prosimo ga srčno, 
  naj reši nas zablod in
          zmot. 
 On, Stvarnik zemlje in nebes,za nas gre v strašno suženjstvo,
 da vzame nase težki les
 in v krvi umije ves naš greh.
 
  V
        Devico pošlje božji žar, 
  napolni vso jo z milostmi: 
  skrivnost prečudna se zgodi, 
  Stvaritelja spočne zdaj
          stvar. 
 Vsa čista, nedataknjena,objema Sina božjega,
 v svetišču živem moli ga,
 v ljubav Boga zamaknjena.
 
  Bogu
        Očetu pojmo zdaj 
  in Sinu z njim edinemu 
  in Duhu večno Svetemu 
  čast, hvala, slava
              vekomaj. 
  Amen.
 |  |       
 O Adonái, et Dux domus Israel,qui Móysi in igne flamma rubi apparuísti,
 et ei in Sina legem dedísti:
 veni ad rediméndum nos in bráchio exténto.
 O Gospod in voditelj Izraelove hiše,ki si se Mojzesu prikazal v gorečem grmu
 in mu na Sinaju dal zapovedi:
 pridi in nas z močno roko reši
   
 
 Moja duša poveličuje Gospoda, *
  moje srce se raduje v Bogu,
          mojem zveličarju. Ozrl se je na nizkost svoje dekle,
          *glej, odslej me bodo blagrovali vsi rodovi.
 
  Velike reči mi je storil
          Vsemogočni, * 
  njegovo ime je sveto. Iz roda v rod skazuje svoje usmiljenje
          *vsem, ki mu zvesto služijo.
 
  Dvignil je svojo močno
      roko, * 
  razkropil je vse, ki so napuhnjenih
      misli. 
 Mogočne je vrgel s prestola *
 in povišal je nizke.
 
  Lačne je napolnil z dobrotami
      * 
  in bogate je odpustil prazne. 
 Sprejel je svoje izvoljeno ljudstvo, *
 kakor je obljubil našim očetom.
 
  Spomnil se je svoje dobrote
      * 
  do Abrahama in vseh njegovih
      potomcev. 
 Slava Očetu in Sinu *
 in Svetemu Duhu.
 
  Kakor je bilo v začetku
      tako zdaj in vselej * 
  in vekomaj. Amen. (Ponovimo antifono) (Sledi prošnja po obhajilu) |  |  |