|
|
|
Kralja, ki prihaja, pridite,
molimo!
 Kralja, ki prihaja, pridite,
molimo!
Veseli se, sionska hči, in raduj se, hči jeruzalemska, glej,
Gospod bo prišel in tisti dan bo velika luč in gore bodo
sladkost rosile in griči bodo cedili mleko in med, ker bo
prišel veliki prerok in On bo prenovil Jeruzalem.
Kralja, ki
prihaja, pridite, molimo!
Glej, prišel bo Bog in človek
iz Davidove hiše, da sede na
prestol: in naše srce se bo radovalo.
Kralja, ki
prihaja, pridite, molimo!
Glej, prišel bo Gospod, naš zavetniik, Sveti Izraelov, s
kraljevo krono na glavi, in gospodoval bo od morja do
morja in od reke pa do kraja vesoljne zemlje.
Kralja,
ki prihaja, pridite, molimo!
Glej, Gospod se bo prikazal in
ne bo nas varal: če bo
odlašal, čakaj, ker prišel bo in se ne bo zakasnil.
Kralja,
ki prihaja, pridite, molimo!
Prišel bo Gospod kakor dež pada
na runo; in v njegovih
dneh bo izšla pravica in miru obilnost; in molili ga bodo
vsi kralji zemlje, vsa ljudstva mu bodo služila.
Kralja,
ki prihaja, pridite, molimo!
Rodilo se nam bo Dete, močni
Bog ime bo njegovo, sedel
bo na prestolu Davida očeta in gospodoval bo: njegova
oblast bo na njegovi rami.
Kralja,
ki prihaja, pridite, molimo!
Betlehem, mesto najvišjega Boga, iz tebe bo izšel vladar
Izraelov in njegov izhod bo kot ob prvih dneh večnosti in
poveličan bo sredi vesoljne zemlje in mir bo na naši
zemlji, ko bo prihajal.
Kralja,
ki prihaja, pridite, molimo!
Kralja, ki prihaja,
Pridite, molimo!
| |
Veselite se nebesa in raduj se zemlja •
pojte, gore, hvalo Gospodu.
Naj prekipevajo gore v
radosti •
in griči v pravičnosti.
Zakaj naš Gaspod bo prišel •
in se usmilil svojih ubogih.
Rosite nebesa od zgoraj
in oblaki dežite Pravičnega; •
odpri se zemlja in daj
nam Zveličarja.
Gospod, nas se spomni •
in obišči nas s svojim odrešenjem,
Pokaži nam, Gospod, svoje
usmiljenje •
in daj nam svoje zveličanje.
Pošlji, Gospod, Jagnje, ki bo vladalo zemljo •
od skalne puščave do Sionske, gore.
Pridi nas rešit, Gospod,
Bog močni •
pokaži nam svoje obličje
in rešeni bomo.
Pridi, Gospod, obišči nas v miru •
da se bomo tebe s popolnim srcem radovali.
Da spoznamo, Gospod, tvojo
pot na zemlji, •
v vseh narodih tvoje rešenje.
Vzdigni se, Gospod, v svoji moči •
in pridi nas odrešit.
Pridi, Gospod, in nikar
se ne mudi; •
razveži grešne vezi svojega
ljudstva.
Predri nebesa in pridi, •
pred tvojim obličjem naj se gore stopijo.
Pridi in pokaži nam, Gospod,
svoje obličje, •
ki vladaš nad kerubi.
Slava Očetu in Sinu •
in Svetemu Duhu,
Kakor je bilo v začetku,
tako zdaj in vselej •
in vekomaj. Amen.
(Sledi glavna mašna prošnja)
|
|
|
| |
|
 
Glasovi angelski z višin
odmevajo v temo sveta
predrami se, Adamov sin,
glej, Kristus v žaru bliža se!
Kot
jagnje nežno in krotko
prihaja reševat nas spon:
v solzah prosimo ga srčno,
naj reši nas zablod in
zmot.
On, Stvarnik zemlje in nebes,
za nas gre v strašno suženjstvo,
da vzame nase težki les
in v krvi umije ves naš greh.
V
Devico pošlje božji žar,
napolni vso jo z milostmi:
skrivnost prečudna se zgodi,
Stvaritelja spočne zdaj
stvar.
Vsa čista, nedataknjena,
objema Sina božjega,
v svetišču živem moli ga,
v ljubav Boga zamaknjena.
Bogu
Očetu pojmo zdaj
in Sinu z njim edinemu
in Duhu večno Svetemu
čast, hvala, slava
vekomaj.
Amen. |
|
  
O Sapiéntia, qua ex ore Altíssimi prodísti,
attíngens a fine usque ad finem fórtiter,
suáviterque disponénsque ómnia:
veni ad docéndum nos viam prudéntia.
O Modrost, ki si izšla iz ust Najvišjega,
ki segaš od kraja do kraja
ter krepko in blágo vse urejaš:
pridi in uči nas pota razumnosti.
Moja duša poveličuje Gospoda, *
moje srce se raduje v Bogu,
mojem zveličarju.
Ozrl se je na nizkost svoje dekle,
*
glej, odslej me bodo blagrovali vsi rodovi.
Velike reči mi je storil
Vsemogočni, *
njegovo ime je sveto.
Iz roda v rod skazuje svoje usmiljenje
*
vsem, ki mu zvesto služijo.
Dvignil je svojo močno
roko, *
razkropil je vse, ki so napuhnjenih
misli.
Mogočne je vrgel s prestola *
in povišal je nizke.
Lačne je napolnil z dobrotami
*
in bogate je odpustil prazne.
Sprejel je svoje izvoljeno ljudstvo, *
kakor je obljubil našim očetom.
Spomnil se je svoje dobrote
*
do Abrahama in vseh njegovih
potomcev.
Slava Očetu in Sinu *
in Svetemu Duhu.
Kakor je bilo v začetku
tako zdaj in vselej *
in vekomaj. Amen.
(Ponovimo antifono)
(Sledi prošnja po obhajilu) |
|
|
