1. skrivnost:
ki si ga Devica z veseljem
od Svetega Duha spočela

Kristjani Marijo v vsej dvatisočletni zgodovini imenujemo »brez madeža spočeta«. Bog je Marijo od vsega začetka obvaroval izvirnega greha po svoji edinstveni milosti. Ta sijaj enkratne svetosti, s katerim je bila obdarjena od prvega trenutka, ji v celoti prihaja od Kristusa. Marija je zaradi zasluženja svojega Sina odrešena bolj vzvišeno. Marija niti za trenutek ni bila podvržena grehu. Sveti Duh je bil poslan, da posveti telo Device Marije in ga naredi rodovitno, da postane bivališče učlovečeni Besedi, Gospodova palača, njegov tabernakelj, njegovo domovanje, kot pravi sv. Frančišek Asiški.

2. skrivnost:
ki si ga Devica z veseljem
k Elizabeti nosila

Marija popolnoma zaupa Bogu, mu verjame in veruje vanj. Vse pričakuje od njega in kar dela, dela po najboljših močeh. Srce ima za druge ljudi, zato je vedno pripravljena biti s tistimi, ki jo najbolj potrebujejo. Ko potrebuje pomoč njena sorodnica Elizabeta, zapusti udobje svojega doma in ji gre pomagat.

3. skrivnost:
ki si ga Devica z veseljem rodila

Ker Marija popolnoma zaupa in naredi, kar je v njeni moči, jo Bog lahko tolaži, spodbuja, krepi. Zato Mariji pomaga tudi na dolgi poti v Betlehem, ki je za nosečnico vse prej kot prijetna. Kot ponižna Gospodova dekla je Marija zadovoljna s hlevčkom in bornimi jaslicami kot krajem rojstva Jezusa – Božjega Sina. Ljubeče mu streže in skrbi zanj, ker ve, da je »Bog z njo« – Emanuel.

4. skrivnost:
ki si ga Devica z veseljem
Modrim molit dala

Modri so prišli vsak iz svoje dežele in so pričakovali nekaj novega – Odrešenika, novega Kralja, rojenega na Judovem. Prišli so torej v Betlehem in poiskali novorojenega Kralja – Mesija. Ko so ga našli, so se mu poklonili in mu darovali zlata kot kralju, kadila kot Bogu, mire kot trpečemu človeku. Marija pa je ob tem v srcu premišljevala besede: » ... otrok, ki bo rojen, bo svet, on se bo imenoval Božji Sin … «

5. skrivnost:
ki si ga Devica z veseljem
v templju našla

Jezus je otroška leta preživljal v Nazaretu, kjer sta zanj skrbela Marija in Jožef. Dvanajstleten je šel na vsakoletno romanje v Jeruzalem. Ob povratku domov sta Marija in Jožef opazila, da Jezusa ni nikjer. Vrnila sta se v tempelj in ga našla med učitelji, ki jih je spraševal in jih poslušal. Bil je v hiši svojega Očeta. Marija je te besede premišljevala in se spomnila, da je Jezus Sin Najvišjega. Potem so se vrnili v Nazaret in Jezus je bil pokoren svojim staršem.

6. skrivnost:
ki si ga Devica z veseljem prva
od mrtvih vstalega videla.

Brez vstajenja ne bi bilo pričevanja evangelijev. Velikonočno srečanje z Gospodom mora dobiti dopolnitev v prejemu Duha, da tako človek spozna Gospoda. Posest Duha ne pooblašča za nič drugega kakor za oznanjevanje in pričevanje, da nam je Bog Oče podaril svojega Sina, ki je za nas umrl in vstal. Cerkev je bila utemeljena ob križu: zbor verujočih okoli tistih, ki jim je dana karizma službene avtoritete, z Marijo v svoji sredi. Njej se je kot Materi Cerkve Sin nedvomno vnaprej prikazal. Ona je tista, ki jo je Duh obiskal pred vsemi drugimi in ki je spočela telo Besede.

7. skrivnost:
ki te je Devica z veseljem
v nebesa vzel in te z veseljem
za kraljico nebes in zemlje kronal

Telo, ki je spočelo Božjega Sina, ne sme trohneti, zato je bilo Marijino telo vzeto v nebesa. Marija je živela kot Gospodova dekla, zato je bila povišana v Kraljico nebes in zemlje, kajti ozrl se je na nizkost svoje dekle in je povišal nizke. Kraljica ima polnost oblasti tudi v odnosu do Kralja. Marijina polnost oblasti se izraža v njeni priprošnji in posredovanju milosti, saj vse osebne milosti od Boga in od Kristusa prejemamo vedno kot udje svete Cerkve – in s tem tudi kot Marijini otroci.