PRVE SOBOTE
Že od 9. stoletja naprej so v Cerkvi na soboto posebej častili Devico
Marijo. Direktorij za ljudske pobožnosti in bogoslužje pravi, »da je
sobota spomin blažene Device, njene materinske drže in drže učenke,
ki je na veliko soboto, ko je Kristus ležal v grobu, bila edina močna
v veri in upanju ter je edina med vsemi učenci čuječe pričakovala Gospodovo
vstajenje« (CD 102, čl. 188).
Obhajanje prvih sobot v mesecu je poleg češčenja Matere božje predvsem
v tem, da z namenom zadoščevanja Marijinemu brezmadežnemu Srcu za grehe
človeštva prejmemo zadostilno sveto obhajilo. To je zelo priporočal že
papež Pij X. Vsako prvo soboto v mesecu naj bi preživeli v duhu zadoščevanja
in v molitvi za duhovne poklice ter za svetost duhovnikov.
VELIKA OBLJUBA
Pobožnost petih prvih sobot pa je Marija naročila fatimski vidkinji Luciji
10. decembra 1925 v Pontevedri v Španiji in jim za nagrado obljubila
srečno smrt. To je tako imenovana »vélika obljuba Marijinega brezmadežnega
Srca«: »Hčerka moja, glej moje srce, obdano s trni, katerega nehvaležni
ljudje nenehno prebadajo s svojimi kletvami in nehvaležnostmi. Vsaj
ti si prizadevaj, da me tolažiš, in jim povej, da bom vsem tistim,
ki se bodo pet mesecev, vsakokrat na prvo soboto, spovedali, prejeli
sveto obhajilo, zmolili en del rožnega venca in mi petnajst minut delali
družbo s premišljevanjem skrivnosti rožnega venca v spravo za grehe,
v njihovi smrtni uri stala ob strani z vsemi potrebnimi milostmi za
zveličanje njihovih duš.«
Marija obljublja, da nam bo ob smrtni uri stala ob strani z vsemi za
zveličanje potrebnimi milostmi, če pet zaporednih prvih sobot izpolnimo
pet pogojev:
1. opravimo dobro spoved v duhu zadoščevanja Marijinemu brezmadežnemu
Srcu; spovemo se lahko že več dni prej ali pozneje,
a ob prejemu svetega
obhajila na prvo soboto moramo biti v posvečujoči milosti;
2. prejmemo zadostilno sveto obhajilo, ki je osrednje dejanje pri opravljanju
prvih sobot;
3. zmolimo en del rožnega venca;
4. petnajst minut delamo družbo Marijinemu Srcu s premišljevanjem ene
ali več skrivnosti rožnega venca;
5. vse štiri omenjene pogoje opravimo z namenom zadoščevanja Marijinemu
Srcu, saj grehi ne žalijo samo njenega Sina,
ampak prizadenejo tudi Devico
Marijo; tako pomagamo reševati današnje človeštvo za večnost.
Jezus je Luciji pojasnil, da tisti, ki omenjenih pogojev ne bi mogli
izpolniti v soboto, lahko to z duhovnikovim dovoljenjem izpolnijo naslednjo
nedeljo.
Marija je 13. julija 1917 v Fatimi napovedala: »Končno bo moje brezmadežno
Srce slavilo veliko zmago.« Da se bo to zgodilo, je potrebna oživitev
češčenja Marijinega brezmadežnega Srca, ki bo vodila do doslednejšega
življenja po evangeliju. K temu prispeva tudi obhajanje prvih sobot.
Bog nas hoče imeti v nebesih, zato nam po najsvetejših Srcih Jezusa in
Marije ponuja rešilno roko. On se v velikodušnosti ne da prekositi. Če
bomo zopet poživili obhajanje prvih petkov in prvih sobot in prihajali
v cerkev v večjem številu, bomo imeli najprej sami od tega koristi, hkrati
pa bomo pomagali tudi svojim bližnjim.
POBOŽNOST PRVE
SOBOTE
