O pridite stvari, kaj glejte se godi,
edini božji Sin, strašno za nas trpi.

Gospod Jezus Kristus!
Zbrali smo se, ker bi te radi spremljali na tvojem križevem potu, ki si ga ti prehodil od Pilatove hiše na goro Golgoto.
Hvaležno premišljujemo, kako si se nas usmilil. Trpel si za našo nepokorščino in naše grehe.
Ob misli na tvoje usmiljenje ti priporočamo svoje drage in vse ljudi, pa tudi sebe, svoje grehe in svoje težave.

Usmili se nas, o Gospod. Usmili se nas.

Razbičan, zapljuvan in kronan, zasramovan
pred sodni stol zdaj gre, nedolžen v smrt izdan.

Prva postaja: Pilat obsodi jezusa na smrt

Molimo te, Kristus, in te hvalimo. Ker si s svojim križem svet odrešil.

Sodnik sveta stoji pred človeškim sodiščem.
Sovraštva polna nahujskana množica zahteva smrt.
Iz strahu pred ljudmi izreče Pilat krivično sodbo.
Jezus stoji tukaj zraven in molči.
Ne sramoti, čeprav ga sramotijo; ko trpi, ne grozi.
" Prepušča se njemu, ki ga je krivično obsodil."
" Bil je žrtvovan, ker je sam hotel. Svojih ust ni odprl.''
Kolikokrat ljudje Bogu očitamo, ker njegove misli niso naše misli, njegova pota niso naša pota.

Gospod Jezus! Molče si sprejel Pilatovo smrtno obsodbo, da bi nas rešil.

Usmili se nas, o Gospod. Usmili se nas.

Glej, križ mu nalože na ranjene rame,
objame ga voljno in nese vseh dolge. .

Druga postaja: Jezus vzame križ na svoje rame

Molimo te, Kristus, in te hvalimo. Ker si s svojim križem svet odrešil.

Vojaki so prinesli križ.
Gospod ga prostovoljno vzame na svoje rame.
Piti hoče bridki kelih, ki mu ga Oče podaja.
Nosil je naše bolezni. ''Naše bolečine si je naložil."
Ni odprl svojih ust, kakor jagnje, ki ga peljejo v zakol. " Kakor ovca, ki pred svojimi strižci umolkne. "
Jezusov učenec je tisti, ki vzame svoj križ, ga nase in gre res za Jezusom,
v težavah svojega poklicnega dela, pa tudi v križu in trpljenju.

Gospod Jezus, voljno si nosil križ, ki so ti ga naložili naši grehi.

Usmili se nas, o Gospod. Usmili se nas.

Opešal je v močeh, podre ga križ naš greh
vtopljen v dolge sveta, leži potrt na tleh

Tretja postaja: Jezus pade prvič pod križem

Molimo te, Kristus, in te hvalimo. Ker si s svojim križem svet odrešil.

Breme je težko, pot je kamnita.
Gospod je izmučen do smrti.
Opoteka se in pade.
Vendar ga dvignejo in ga primorajo, da nadaljuje pot.
Mi smo ga imeli za udarjenega in od Boga zadetega in mučenega.
A zaradi naših grehov je bil ranjen, potrt zaradi naših hudobij.
Ni imel podobe ne lepote.
Mož bolečin, preskušan v trpljenju.

Kolikokrat ljudje v delu, ki nam je naloženo, omagamo.
Bog pa hoče, da gremo svojo pot do konca.

Gospod Jezus, ti si po prvem padcu vstal in si svoje breme nesel naprej.

Usmili se nas, o Gospod. Usmili se nas.

O žalostni spomin, ko Mater sreča Sin;
bridkosti meč ji gre, do srca globočin.

Četrta postaja: Jezus sreča svojo mater

Molimo te, Kristus, in te hvalimo. Ker si s svojim križem svet odrešil.

Mati stoji ob poti, po kateri gre Jezus, obložen s težkim križem.
Njuni pogledi se srečajo.
Spoznala je njegovo muko in skupaj z njim nosila vse trpljenje.
Moje oči so od joka otemnele.
Ker je odšel od mene, ki je bil moj tolažnik.
Močna kakor smrt je ljubezen.
Velike vode ne morejo pogasiti ljubezni.
Še vedno trpi Kristus v našem svetu, v udih svojega telesa, v svojih bratih in sestrah.
Z njim trpi Marija, njegova in naša Mati.

Gospod Jezus, ob tvojem križevem potu si videl stati svojo žalostno mater.

Usmili se nas, o Gospod. Usmili se nas.

Omagal Jezus je od teže križeve.
o Simon, sprejmi križ, Gospoda usmili se!

Peta postaja: Simon iz Cirene pomaga Jezusu križ nositi


Molimo te, Kristus, in te hvalimo. Ker si s svojim križem svet odrešil.

Gospod ne more več nositi bremena križa.
Zato vojaki primorajo moža, ki se vrača s polja, da Jezusu pomaga nositi križ.
Kdor hoče biti moj učenec, naj vzame svoj križ in hodi za menoj.
Drug drugega bremena nosite. In tako izpolnite Kristusovo postavo.
Ljudje trepetamo pred križem. Celo Peter, Jezusov učenec, se je pred njim zdrznil.
In vendar ni v nobenem drugem znamenju zveličanja.

Gospod Jezus, ti si Simona iz Cirene sprejel kot pomočnika, da je s teboj nosil križ.

Usmili se nas, o Gospod. Usmili se nas.

S prtom Veronika obriše Jezusa
zato ji da spomin obličja svetega.

Šesta postaja: Veronika poda Jezusu potni prt

Molimo te, Kristus, in te hvalimo. Ker si s svojim križem svet odrešil.

Veronika vidi Jezusovo trpljenje in surovost vojakov. Ne vpraša, kaj mislijo ljudje.
Pogumno se prerine skozi množico in ponudi Gospodu potni prt, v katerega je vtisnil svoje obličje.
K tebi govori naše srce; tvoj obraz iščemo.
Pokaži nam svoj obraz in bomo rešeni.
Ne zavrzi v srdu svojega hlapca.
Ne skrivaj pred nami svojega obličja.
Ali nas presune bolečina drugih?
Ali vidimo Kristusov iznakaženi obraz v svojih trpečih sestrah in bratih?

Gospod Jezus, poln dobrote si upodobil svoje obličje v Veronikin potni prt.

Usmili se nas, o Gospod. Usmili se nas.

Slabosti ves prevzet Zveličar pade spet:
oh, grehi ga teže, ki jih ponavlja svet.

Sedma postaja: Jezus pade drugič pod križem

Molimo te, Kristus, in te hvalimo. Ker si s svojim križem svet odrešil.

Gospodove bolečine in slabost se čedalje bolj stopnjujejo. Drugič pade, še huje ga boli kot prvič.
Z velikim naporom vstane, da dopolni svojo žrtev.
Jaz pa sem kakor črv in ne človek. Ljudje me zasramujejo, svet me zaničuje.
Vsi, ki me vidijo, se mi posmehujejo. Ustnice raztezajo, z glavo majejo.
Kolikokrat pademo v stare grehe in napake; brez moči smo in tako malo stanovitni v dobrem.

Gospod Jezus! Bolečina je bila prevelika, zato si se za nas drugič zgrudil pod križem.

Usmili se nas, o Gospod. Usmili se nas.

Usmiljene žene, ne jokajte za me,
le zase in svoj rod točite zdaj solze.

Osma postaja: Jezus nagovori jeruzalemske žene

Molimo te, Kristus, in te hvalimo. Ker si s svojim križem svet odrešil.

Ob poti stojijo žene in objokujejo trpečega Gospoda.
Jezus pa bolj misli na nesreče, ki se bodo zgrnile nadnje in z njimi sočustvuje.
Ne jokajte nad menoj. Jokajte nad seboj in nad svojimi otroki!
Takrat bodo začeli govoriti goram: Padite na nas! In gričem: Pokrijte nas!
Mi vidimo večkrat samo zunanje trpljenje in prezremo notranjo stisko, ki iz greha izhaja.
Čutimo le lastno bolečino in prezremo stisko drugih.

Gospod Jezus, sredi svojega trpljenja si mislil na vso prihodnjo stisko mater in otrok svojega naroda.

Usmili se nas, o Gospod. Usmili se nas.

Zveličar omedli, pod križem spet leži
o trdo srce, glej, tvoj greh ga žalosti.

Deveta postaja: Jezus pade tretjič pod križem

Molimo te, Kristus, in te hvalimo. Ker si s svojim križem svet odrešil.

Gospod je izčrpan do smrti in se tretjič zruši pod težo križa.
Vendar hoče do konca izvršiti delo, ki mu ga je naložil Oče.
Tako se z zadnjimi močmi spet dvigne na noge.
V prah je ponižana moja duša. Moje telo je na tla poteptano.
Krivda ljudi se je nagrmadila name. Pritiska me k tlom kakor težko breme.
Tudi mi še nismo na cilju: na poti smo tolikokrat osamljeni in zapuščeni.
Tudi nad nas lahko pride ura, ko se nam bo zdelo vse zaman in bomo izgubili vsako voljo.

Gospod Jezus, tretjič si padel na tla pod težo naših grehov in si se spet vzdignil.

Usmili se nas, o Gospod. Usmili se nas.

Ko pride na goro, obleko mu vzemo
in za dolge sveta še žolča mu dado.

Deseta postaja: Jezusa slečejo in mu ponudijo vina z žolčem mešanega

Molimo te, Kristus, in te hvalimo. Ker si s svojim križem svet odrešil.

Do smrti izčrpan je prispel Gospod na Kalvarijo.
Vojaki mu pred vsem ljudstvom strgajo obleko s telesa.
Rane, ki jih je dobil ob bičanju, začnejo znova krvaveti.
Razdeljujejo si moja oblačila, in žrebajo za mojo suknjo.
Od podplatov do temena ni nič zdravega na meni.
Le sledovi udarcev in rane.
Kolikokrat preziramo in zaničujemo bližnjega; v nas ni ljubezni, zato ga sramotimo in ne vidimo na njem nič dobrega.

Gospod Jezus, hotel si prevzeti nase tudi vso strahoto sramotne smrti.

Usmili se nas, o Gospod. Usmili se nas.

Na križ ga polože, razpno roke, noge
in ostri mu žeblji spet rane narede.

Enajsta postaja: Jezusa pribijejo na križ

Molimo te, Kristus, in te hvalimo. Ker si s svojim križem svet odrešil.

Vojaki podrejo Jezusa na tla. Prebodejo mu roke in noge, in ga pribijejo na križ.
Nato ga vzdignejo. Zdaj je izpolnjena beseda.
Ko bom povišan z zemlje, bom vse pritegnil k sebi.
Roke in noge so mi prebodli. Vse svoje kosti bi mogel prešteti.
V jed so mi dali strupenega žolča. In žejnega so me napajali s kisom.
Tudi mi smo mnogokrat navezani na ljudi, zvezani smo z nalogami, katerim bi radi ušli.
Kristus nam daje moči, da jih v svobodi ljubezni izvršimo.

Gospod Jezus, ti si se za nas dal pribiti na križ.

Usmili se nas, o Gospod. Usmili se nas.

Na križu Bog visi in sveta teče kri,
za nas umira Bog, žalujte vse stvari.

Dvanajsta postaja: Jezus umrje na križu

Molimo te, Kristus, in te hvalimo. Ker si s svojim križem svet odrešil.

Gospod visi na lesu križa ter moli za svoje mučitelje.
Okrog devete ure zakliče z močnim glasom: Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil?
Umirajoč moli: Dopolnjeno je. Oče, v tvoje roke izročam svojo dušo.
Tvoj križ, Gospod, častimo in tvoje sveto vstajenje slavimo in hvalimo.
Ker po lesu križa je prišlo veselje na svet.
Gospod, bodi nam milostljiv in blagoslovi nas.
Pokaži nam svojo ljubezen in bomo rešeni.
Za tistega, ki veruje v Kristusa, ni nobeno trpljenje brez smisla.
Tudi v najglobljem breznu je z njim križani Gospod.

Gospod Jezus, pokoren Očetovi volji si umrl za rešenje ljudi.

Usmili se nas, o Gospod. Usmili se nas.

O Mati žalostna, ki ljubiš Jezusa,
objemlješ zadnjikrat Sinu zdaj mrtvega.

Trinajsta postaja: Jezusa snamejo s križa in ga položijo Mariji v naročje

Molimo te, Kristus, in te hvalimo. Ker si s svojim križem svet odrešil.

Gospod je dotrpel. Jožef iz Arimateje je poln žalosti in spoštovanja telo Gospodovo snel s križa.
Potem ga je položil v naročje Mariji, njegovi žalostni Materi.
O vi vsi, ki mimo greste po poti, poglejte!
Je li katera bolečina kakor moja bolečina?
Glej, dekla sem Gospodova. Zgodi se mi po tvoji besedi.
Tudi mi vedno srečujemo smrt. Ljudje, ki so nam blizu, umirajo.
Naša smrt bo prišla neizogibno tudi k nam.

Gospod Jezus, tvoje mrtvo telo je bilo položeno tvoji Materi v naročje

Usmili se nas, o Gospod. Usmili se nas.

Bridko objokovan je Jezus v grob dejan;
o grešnik, moli ga, tvoj greh je zdaj opran.

Štirinajsta postaja: Jezusa položijo v grob

Molimo te, Kristus, in te hvalimo. Ker si s svojim križem svet odrešil.

Gospodovo telo so položili v grob, toda smrt ga ni mogla zadržati.
Iz groba vstane življenje, novo stvarjenje je dopolnjeno.
Če pšenično zrno ne pade v zemljo in ne umrje, ostane samo. Če pa umrje, obrodi obilo sadu.
Seje se v minljivosti, vstaja v neumrljivosti. Seje se v nečasti, vstaja v časti.
Ne bomo žalovali kakor drugi, kateri nimajo upanja.
Kristus je vstal od mrtvih, prvina njih, ki so zaspali.
Kakor v Adamu vsi umirajo, tako bodo v Kristusu vsi oživeli.

Gospod Jezus, ti si usodo groba delil z nami, toda tretji dan si vstal od mrtvih

Usmili se nas, o Gospod. Usmili se nas.

Zašel sem, moj Jezus! In ti, o najboljši pastir, poiskal si izgubljeno ovco.
Kako žalostno pot si moral hoditi, preden si me našel.
Ne dopusti Gospod, da spet zaidemo, marveč pelji nas in vse trpeče duše v nebeško prebivališče,
kamor nisi mogel drugače kakor po svojem trpljenju priti.

Usmili se nas, o Gospod. Usmili se nas.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu, kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.